APDEJT.si

Evropska transportna infrastruktura ni primerna za hitro premikanje vojaške opreme in enot, kar bi v primeru konflikta z Rusijo povzročilo tedenske ali celo mesečne zamude. Komisar EU za promet, Apostolos Tzitzikostas, je opozoril, da so mostovi, ceste in predori neprimerni za prehod tankov in težke vojaške opreme, kar bi lahko povzročilo sesutje mostov in zastoje. Dodatno težavo predstavljajo mejna birokracija in carinski postopki. Za izboljšanje vojaške mobilnosti je nujna posodobitev evropske transportne infrastrukture.

Evropska unija pripravlja načrt za vzpostavitev 'vojaškega Schengena', ki bi omogočil hitrejše premikanje vojakov in vojaške opreme po Evropi v primeru ruskega napada. Cilj je zmanjšati birokracijo in pospešiti transport enot zaradi dvomov o zanesljivosti ZDA in novih ruskih groženj.

Evropska komisija je predstavila načrt za obrambo Evrope v prihodnjih letih, s poudarkom na štirih velikih evropskih projektih za oborožitev, predvsem za zaščito zračne obrambe in vzhodne Evrope. Med ključnimi cilji je vzpostavitev sistema za boj proti sovražnim dronom, pri čemer naj bi obrambna pobuda stekla konec leta 2026 in polno delovala konec leta 2027.

Finske oblasti razmišljajo o delnem odprtju mejnih prehodov z Rusijo, vendar le na tistih območjih, kjer je promet povečan. Premier države, Petteri Orpo, je dopustil možnost delnega odprtja meje.

Evropska komisija je predstavila načrte za okrepitev vojaške mobilnosti znotraj EU s poenostavitvijo pravil in uvedbo okvira za hitrejše premike vojaških enot. Predlagani ukrepi naj bi omogočili hitrejše in varnejše napotitve vojakov do leta 2027, vključujejo pa tudi okvir za ukrepanje v izrednih razmerah za evropsko obrambo.

Evropska komisija do leta 2027 načrtuje vzpostavitev vojaškega schengenskega prostora znotraj Evropske unije. Ta ukrep naj bi omogočil hitrejše premikanje vojaških enot in opreme po Evropi v primeru krize, brez soglasja vseh držav članic. Predlog predvideva odpravo birokratskih ovir in vzpostavitev sistema za hitro odzivanje v izrednih situacijah, imenovanega EMERS, ter posodobitev ključnih prometnih koridorjev za civilno in vojaško uporabo.

Evropska unija si prizadeva skrajšati čas premestitve Natovih sil z zahoda na vzhod s sedanjih 45 dni na zgolj pet ali celo tri dni. Finančni časnik Financial Times je poročal, da so to potrdili uradniki EU, preden je Bruselj objavil nove predloge za optimizacijo vojaške mobilnosti.

Evropska unija namerava okrepiti vojaško mobilnost zaradi naraščajočih groženj iz Rusije. Evropski komisar za promet, Apostolos Cicikostas, ocenjuje, da bo za izboljšanje vojaške mobilnosti v EU potrebnih približno 100 milijard evrov. Predlagajo okrepitev naložb v prometno infrastrukturo in poenostavitev postopkov pri premikih vojske znotraj EU.

Evropska komisija načrtuje vzpostavitev "vojaškega Schengena", ki bi olajšal transport NATO sil preko meja držav članic EU. Ta predlog prihaja v času, ko Poljska preiskuje domnevno sabotažo na železniškem omrežju, kar bi lahko vplivalo na vojaške premike. Cilj je ustvariti območje proste mobilnosti za vojaške enote, podobno obstoječemu sistemu za civiliste. Pobuda poudarja militarizacijo Evrope in preusmeritev javnih sredstev v vojaške korporacije.

V Latviji se pojavljajo pomisleki glede učinkovite porabe 50 milijonov evrov, dodeljenih iz sklada za vojaško mobilnost. Sklad je sicer podprl tri projekte, med drugim most čez Salaco, ki bo kmalu dokončan, in prenovo letališke ploščadi. Največji del sredstev, 51 milijonov evrov, pa je namenjen gradnji dvonivojskega avtocestnega in železniškega mostu pri Salaspils, a obstaja nevarnost izgube financiranja zaradi težav s projektom Rail Baltica.

Iefimerida.gr poroča, da bo letošnji govor premierja Mitsotakisa in tiskovna konferenca na sejmu v Solunu težja kot prejšnja leta. 902.gr poudarja nujnost strmoglavljenja kapitalističnega sistema, ki izkorišča revščino, medtem ko Pavlos Marinakis izpostavlja vladni namen, da sredstva, zasežena v primerih, kot je primer OPEKEPE, uporabi za pomoč ranljivim skupinam.